Definision enn repiblik: Enn leta akot so lepep ek bann mamb eli par lepep detenir pouvwar siprem, olie pouvwar detenir par enn monark.

Monark: Leta ki gouverne par enn latet souverin, ki ena plis pouvwar ki tou lezot/leres.

Definision enn demokrasi : Enn form gouvernma akot sak sitwayen gagn drwa partisip dan enn manier egal, direkteman ou atraver bann mamb eli, dan developman bann propozision, developman ek etablir bann lalwa lor lekel sosiete baze ek deroule.

Definision enn repiblik bananier: Enn term itilize dan zargon sians politik pou demontre enn leta politikman instab, akot so lekonomi depann boukou lor exportasion enn resours spesifik, egzanp, banann. Sa tip leta souvan baze lor stratifikasion klas sosial, inklian enn mazorite klas travayer apovri, ek enn lot minorite politik, bourzwazi ek servis militer ki diriz ek ousi kontrol larises. Pouvwar res dan lame sa ti group oligarsi-la ek zot la pou kontrol prodiksion primer lekonomi an itilizan bann resours natirel direkteman.

Definision enn diktatir: Enn tip gouvernman akot pouvwar politik monopolize par enn sel dimoun ouswa enn sel antite politik, ek lerla pouvwar exerse d’enn manier opresif, akot dimoun santi zot napli ena drwa, ek akot zot per pou azir anfonksion zot bann liberte ek zot konsians.

Lil Moris, C’est un plaisir: Biometrik, kominal, Education hub, 1 gradie san zanplwa pou sak fami, enn media kontrole ek si li dekontrole, li et sistematikman target reprezay bann granper-la, lalwa antitravayer, lopozision zet zarm pou vinn gouvernman, enn lepep trayi ek ridikilize sistematikman par so mantalite partizan-kourtizan ek so fatalism.

Kaskas nikola dan ki labarb?

Enn zwe ki mo rapel bien mo ti pe zwe kan mo ti zanfan.

Mo ti pe bizin fer enn swa san trouve dan ki lame dimoun anfas mwa ti ena enn kanet (kanet ki bann zanfan zwe dan later-la), swa enn gato.

Enn ti-zwe interesan.

Enn zwe devinet inosan ki kan li transpoze dan enn lot kontex, sirtou enn kontex politik, ena enn lefe makiavelik lor pepep, sirtou sa lepep ki pas so letan fer li mardaye par bann diskour dimiel ek leker zot bann dirizan prefere.

Tou dimoun kan zot ariv enn sertin laz, zot bizin enn repo, sirtou kan zot laksion demontre enn linkoerans pa posib.

Nou aprann dan lavi ki nou bizin les la place aux autres parski mantalman, fizikman ek intelektielman, pou nepli kapav kontinier ek li nou responsabilite antan ki dimoun, avek tou nou langazman anver lepep ek anver nou-mem, fer ki ladesans ek sans letik boukou pli for ki laswaf pouvwar.

Me lafot pa zis a bann-la.

Kaskas nikola dan ki labarb?

Lafot ousi a bann ki pe ankouraz bann senilite parey ek bann lezot ki ankor pe viv dan enn rev ki finn vann ek zot, ek ki nepli mem zafer ki li ti ete a-lepok. Renouvelman laklas politik san ki motivasion personel prim lor motivasion kolektif enn sosiete, enn lepep ki pe atann kan li pou resi soufle, respire, dan so levolision antan ki sitwayen, antan ki individi.

Nou aprann dan lavi, pa neseserman dan lekol ni dan enn sistem akot konpetision prime lor valer, ki nou bizin pa vann nou lam ek nou konsians pou nou lintere personel, sirtou pa kan lepep finn elir nou pou reprezant zot lintere (lintere lepep et non lintere de-trwa fami privilizie).

Nou pa blie zot kan lafin dimwa, ena pe ser sintir pou kapav sirviv, ek ki malgre sa, enn ti kas koupe depi dan zot saler pou fer zot, bann “onorab”, zot lapey, zot loto fonksion, ant otr.

Facebook Comments